»Cilj je bil, z vsako igralko posneti isti prizor – čeprav sva se z Žigo bala, da nama morda ne bo uspelo z vsemi.«

»Moja protagonistka si ni sama izbrala doma, saj je bila otrok, ko se je preselila v Slovenijo, in so ji starši izbrali dom. Zina se ne počuti doma ne v svoji prvi domovini, to je na Kosovu, niti v Sloveniji, ker je vedno prisoten občutek dvojne identitete in iskanja. V Sloveniji jo zaznamujejo neki stereotipi, predsodki, različne vrednote, kar se preslika tudi v njeno primarno okolje, v katerem se je rodila. Na Kosovu ni več podobna svojim sorodnikom in z njimi ne najde skupnih tem.«

»Če živim samo za to, da sem mama, kakšna ženska sem potem?«

»Največja magija je bilo to, da je bilo na koncu vse narejeno.«

»V njej je strnil svoja razmišljanja o ljubezni, slovesu, ljubosumju in zakonu.«

»Zadnji meseci so pokazali, da pritisk migracij ne popušča. Pravzaprav spet narašča.«

»Če živiš le zato, da pišeš, kakšna ženska si potem?«

»Mislim, da je bilo od vsega začetka usojeno, da bo Lex 'tista, ki je pobegnila'. Zaljubila sem se v njen pogum in v to, kako zelo se je kot odrasla ženska upirala slavi oz. temu, da bi jo njena lastna preteklost definirala.«

»Bi me fotografirala, če padem v navzkrižnem ognju?«